anglenasalt
Pridružen/-a: 31.01. 2014, 06:54
Prispevkov: 1
|
 Objavljeno: 31 Jan 2014 07:13 Naslov sporočila: zgodovina |
 |
|
Trbovlje so mesto, ki leži v geografskem osrčju Slovenije. Že dve stoletji je znano po kakovostnem premogu, iz bližnje preteklosti pa po burnih dogodkih, ki so desetletja v marsičem spreminjali tok ne le krajevne, pač pa tudi širše zgodovine. Slovi pa ta kraj tudi po odkritih, veselih, uspešnih, delavnih, pa tudi gostoljubnih ljudeh, ki imajo svojo kotlasto, razpotegnjeno dolino med Mrzlico in Kumom radi kot le malokdo. Trbovlje so bile že od nekdaj mnogo več, kot le prazno krajevno ime. Pisatelj L. Mrzel je že pred desetletji zapisal: »Kdor je bil enkrat doma v Trbovljah, bo težko pod soncem našel drugo domovino, zakaj vse, kar je doživel lepega, dobrega in gorja v tej kraljici naših črnih dolin, pojde z njim do konca življenja. Beseda Trbovlje mu je zmeraj ostala kakor svetel spomin, kakor pritajeno upanje njegovega srca, kakor njegov edini, poslednji cilj. V besedi Trbovlje je v resnici dovolj programa za celo človeško življenje.« Trbovlje, nekoč črna dolina, so danes kraj z veliko zelenja, cvetja in sonca. Mnogi domačini, ki so pred leti odšli po svetu, pravijo, seveda z malo nostalgije, da je ta kraj med najlepšimi na svetu.
[img]http://www.trbovlje.si/assets/pictures/961/content_a%20044.jpg?1314177818[/img]
Vpeto je v Moravško – Trboveljsko podolje, v katero se zajeda razmeroma ozka, sedem kilometrov dolga dolina potoka Trboveljščica, razpotegnjena v smeri sever – jug. Obe pobočji sta poseljeni. Poleg stanovanjskih pa je tu tudi mnogo poslovnih, industrijskih, javnih in drugih pomembnih zgradb. Jedro naselja je strnjeno na dnu doline ob cesti, ki pelje od doline reke Save skozi mesto, čez Preval nad Podmejo in dalje skozi Marijo Reko v Savinjsko dolino. Iz Trbovelj vodijo ceste proti Ljubljani. Celju, Zagrebu in še kam. Nadmorska višina doseže ob izlivu Trboveljščice v Savo 217 m, proti farni cerkvi Sv. Martina 300 m, v zatrepu doline pod Knezdolom pa 511 m. Trboveljsko kotlino objema venec srednjegorskih planinskih vrhov, ki so predgorje Savinjskih Alp. Na severu jo obkrožajo Mrzlica (1122 m), Šterbenkel (869 m), Sveta planina oz. Partizanski vrh (1011 m), na zahodni strani Tabor (697 m), Ostri vrh (490 m) s slemenom Velike peči. Na južni strani sta Bukova gora (552 m) in Retje (500 m), na vzhodni pa Žrebljev hrib (722 m). Preko Save na dolenjski strani dolino zaokrožajo vrhovi, ki še sodijo v območje Trbovelj. To so Kum(1220 m), ki je najvišji vrh v Zasavju, imenovan tudi dolenjski Triglav, Vodena peč (1070 m), Kozlova gora (1027 m) in še nekaj nižjih vrhov. Zasavske hribine so po nastanku iz različnih geoloških dob, od starega zemeljskega veka do najmlajše geološke dobe, in zato tudi različne sestave. Tu najdemo tako trde kamnine kot tudi rahle peske in gline. Močno razgibano pokrajino so oblikovale v dolgih geoloških dobah notranje zemeljske sile. Premog v Zasavju izvira iz novega zemeljskega veka – kenozoika, vrhovi pa so grajeni iz dolomita in apnenca.
[img]http://www.trbovlje.si/assets/pictures/962/content_cem%20101odr.jpg?1314177877[/img]
Nadvse pomembne pa so postale Trbovlje v zgodovini potem, ko so v začetku 19. stoletja tu našli premog in ga že l. 1804 pričeli kopati. Kraj je dobil gospodarsko in drugo veljavo še zlasti po letu 1849, ko so zgradili železnico od Celja mimo Trbovelj do Ljubljane in dalje v svet. Pomembno je tudi to, da je bila l. 1873 ustanovljena Trboveljska premogokopna družba, ki je v svoj krog povezala manjše premogovnike raznih lastnikov. Z geološkimi raziskavami so ugotovili, da na zasavskem območju leže pod površino velike zaloge kakovostnega rjavega premoga, pravo premo¬govno bogastvo.
Intenzivno dvestoletno rudarjenje je tako v mno¬gočem spreminjalo podobo kraja. Premog so kopali tudi na površju. Takšni dnevni ali površinski kopi premoga so bili na Dobrni, Neži, Lakonci, Bukovi gori, Retju in drugod. Nekdanje obdelane površine so se skupno s kmeti umikale pred napredujočim rudarjenjem. Prvotna kmečka podoba Trbovelj je sčasoma zbledela in kraj se je preobrazil v rudarsko in industrijsko središče.
Zadnja leta pa mesto dobiva prijaznejši obraz in po¬staja tudi turistično zanimivejše. Trbovlje so lahko ponosne na naravne znamenitosti, med katerimi sta krajinska parka Mrzlica in Kum nadvse pomembna. Med naravne spomenike štejemo tudi skalne može na Taboru, skalno pečino pod Završjem, Završki čeren, Belo peč, Čebulovo dolino, Čebine, sotesko Ribnika na območju Dobovca, pa brzice na Savi pri nekdanjem Prusniku, Medvedove jame na Mrzlici, znani pa so tudi Turkov prepad na območju Dobovca, Mitovškov izvir in slap ob Savi.
[img]http://www.trbovlje.si/assets/pictures/964/content_Trbovlje%20pan.%20dec2003%20109.jpg?1314178048[/img]
Družabnosti torej ne manjka. Pomembno vlogo ima tudi Turistično društvo Trbovlje, ki s svojo dejavnostjo osvešča vsako leto občane z urejanjem svojega kraja, čiščenjem, ocvetličen¬jem, informativno dejavnostjo, predvsem pa z vsakoletnim ocenjevanjem urejenosti kraja ter podeljevanjem priznanja zlate vrtnice. K temu prispeva svoj del tudi Hortikulturno društvo Trbovlje z akcijo ocvetličenja in podeljevanjem zlate sončnice.
[img]http://www.trbovlje.si/assets/pictures/965/content_IMG_4166.JPG?1314178108[/img][/img]
_________________
*sofiazoe* |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
